4. LJUBLJANSKI SLAM 2026 – “SPET DOMA”
Četrti slam leta 2026 – lahko bi rekli »spet doma«. Spomniti se moramo namreč začetkov in prvega Ljubljanskega slama, takrat še imenovanega Savski slam. In ja, lepo je biti spet doma, čeprav tako rekoč v popolnoma spremenjeni zasedbi. Devet let nazaj. Madona, devet let nazaj! Vmes smo imeli nekaj premora, Ljubljanski slam pa zdaj ponovno redno poteka že četrto leto. Veseli nas, da je na letošnjih štirih turnirjih nastopilo kar 77 različnih igralcev. Še bolj zanimiv pa je pogled, od kod prihajajo. Skoraj 73 % igralcev je iz Ljubljane, več kot 26 % pa iz drugih slovenskih občin. Zastopanih je najmanj 17 različnih slovenskih občin – od Podvelke in Žalca do Kranja, Škofje Loke, Ivančne Gorice, Domžal, Velikih Lašč in seveda Ljubljane. Na seznamu imamo celo prijavo iz Pariza. Ljubljanski Slam je torej po imenu ljubljanski, po udeležbi pa postaja precej širša zgodba. 🎾 Zelo se trudimo, da bi omogočili igranje igralcem vseh nivojev, zato turnirje organiziramo v kategorijah A, B in C. C-jevci so pri prijavah za zdaj še nekoliko prestrašeni, kar pa upamo, da bomo z redno uporabo teniškega portala Delpa.app postopoma rešili. Cilj je jasen: zagotoviti pravi in primeren nivo za vsakega prijavljenega igralca ter s tem vsakomur dati realno možnost, da se bori za zmago na turnirju »na svojem nivoju«.
Vreme je zdržalo – Savc je ponovno zaživel
V soboto je bilo vreme pravo za tenis, predvsem pa velja tisto najpomembnejše: vreme je zdržalo. Napoved je sicer ves teden visela v zraku in se do četrtka spreminjala, vendar smo se odločili, da turnir izvedemo zunaj – in odločili smo se pravilno. Tako smo po dolgem času turnirsko obudili letos prenovljeni športni park in teniška igrišča z novo ograjo. Na njej sicer še vedno manjkajo blende, ki bi jo nekoliko zaščitile in predvsem zmanjšale veter, po katerem so igrišča v Savcu dobro znana. Ampak nič zato – pogoji so bili dobri in tenis se je igral.
A TURNIR – BORBA ZA MASTERS
Turnir je potekal v kategorijah A in B. Tokrat je bila zasedba v A nekoliko manjša, nastopilo je deset igralcev, vendar zaradi tega boj za zadnja mesta, ki vodijo na MASTERS 2026, ni bil prav nič manjši. Ravno nasprotno – napetost je bila še večja. Nosilci so bili v prvem krogu prosti, žreb pa je določil še preostale proste igralce in dva dvoboja prvega kroga. Pomerila sta se Grgič in Šav ter Burja in Logar. Grgič je bil boljši od Šava, Logar pa od Burje. V četrtfinalu sta se pomerila Mikača in Jan David. Po preobratu je slavil Mikača, Jan David pa je nakazal in pokazal, da je na pravem nivoju. Kot pravi sam, bo moral le nekoliko več igrati. Jaz pa dodajam: treba se ga bo bati. Grgič je v svoji drugi tekmi pokazal izjemen napredek, taktično zrelost in predvsem sposobnost držanja žoge v igrišču, a je bil tokrat za las prekratek. 9:7 je izgubil proti Dolencu. Tretji četrtfinale je bil manjša uganka, saj je v njem nastopil Omerovič – nepopustljivi vitez Ljubljanskega tenisa, ki je v svojih preteklih viteških bojih ugnal že marsikaterega močnejšega in bolj izkušenega tekmeca. Tokrat je bil prešibak za Logarja. Derbi četrtfinala je pripadel Dolinšku in Kneževiču. Igralca se dobro poznata, tokrat pa je boljšo dnevno formo pokazal Dolinšek in slavil. Kneževič je poraz zagotovo hitro pozabil in odhitel na piknik. Ali ga je pozabil že pred piknikom ali šele po njem, uredništvu ni znano. Pred polfinalom so si igralci vzeli nekaj odmora in posedali v senci ob teniških igriščih ter spremljali B-turnir, ki postaja iz turnirja v turnir bolj izenačen. Poleg starih znancev vedno pride še kakšen novinec in nekoliko premeša karte. Polfinalna para A-turnirja sta bila Mikača – Dolenc in Logar – Dolinšek. Tu se je že nekoliko poznala utrujenost. Mikača je prišel neposredno z ITF-turnirja v Banjaluki in zato Dolencu ni mogel nuditi večjega odpora. Logar pa je bil po obilici igranja v Ljubljanski ligi in dveh že odigranih tekmah prav tako nekoliko utrujen. Proti zanesljivemu Dolinšku ni šlo in Dolinšek je napredoval v finale. Kot vemo, so teniški rezultati lahko zelo zavajajoči. Rezultat 9:1 namreč še zdaleč ne pomeni vedno tako velike razlike v igri, kot se zdi na papirju.
Finale: Dolenc – Dolinšek
Vreme je še vedno držalo – sonce oziroma, kar je bilo najpomembnejše, ni deževalo. Dolenc in Dolinšek sta stopila na zelo lepo pripravljeno igrišče. Sledil je uradni met kovanca, pri katerem je imel več začetne sreče Dolenc in izbral return. Dolinšek ni komentiral. Morda si je mislil: kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. Med tekmo pa pravzaprav nikomur ni bilo preveč do smeha, še najmanj Dolencu, ki je zaostajal že 8:5. Toda tenis je nepredvidljiv in zahteven šport. Še posebej na turnirskem dnevu zahteva precej dobro telesno pripravljenost in igralcem pobere ogromno energije. Dolenc je težke noge čutil že kmalu po začetku tekme, proti koncu pa so se težave preselile na drugo stran. Ko se je Dolenc vrnil in izenačil na 8:8, je imel Dolinšek težave s krči. Sledil je premor. Meni se je zdel kratek, a je bil verjetno bližje desetim minutam kot petim. Nihče ni zapustil igrišča, je pa premor vsekakor vplival na ritem Dolenca, ki je bil v tistem trenutku v naletu. Dolinšek je zdržal in po tie-breaku zmagal z 9:8. Po tekmi je sledila dobra debata tudi o pravilih in prekinitvi igre. Nismo profesionalci, vendar pravila obstajajo tudi zato, da jih poznamo. Organizator je moral po normalni in argumentirani razpravi dati prav Dolencu. Vsak je povedal svoje mnenje, debata pa se je tako, kot se spodobi, zaključila ob pivu v družbi zmagovalcev. Čestitke Dolinšku za zmago!
In ja – na Ljubljanskem Slamu smo na koncu zmagovalci vsi. Predvsem tisti, ki ostanemo do konca in smo prisotni še ob žrebu praktičnih nagrad.
S tem pa se teniški dan za igralce še ni končal. Še pred uradno objavo skupne lestvice so se namreč že začeli izračuni: kdo je na štirih slamih zbral dovolj točk za uvrstitev med osem najboljših in s tem na MASTERS 2026. Masters bo 17. 10. 2026 v Milleniumu, kjer bo poleg zaključnega Mastersa potekal še družabni šampanjec turnir in podelitev najboljšim v poletni Ljubljanski teniški ligi.
Omenimo še zmagovalca tolažilnega A-turnirja: Omerovič je premagal Burjo.
B TURNIR – DO MASTERSA SE PRIDE TUDI S KONSTANTNOSTJO
A lej ga zlomka – če si v B-turnirju nastopil na vseh turnirjih in pridno nabiral točke, se kaj lahko zgodi, da se uvrstiš na Masters. In prav zato je bil B-turnir tokrat morda celo bolj zanimiv kot A. Tudi v B-turnirju ni bilo pretirane gneče. Bil je zadnji vikend počitnic, idealen čas za organizacijo klubskih turnirjev in še marsičesa drugega, kar je zagotovo vplivalo na udeležbo. Ni kaj – turnirjev je veliko, Ljubljanski Slam pa je konstanten in zagotovo bo z vami tudi prihodnje leto. Tako je pri nas v Ljubljani. V B-turnirju so bili na sporedu trije predkrogi za uvrstitev med najboljših 16. Novinec Oršoš, sicer originalni Prekmurec, je pokazal nekaj svojih veščin, vendar premalo proti – kot sam rad pravi – najstarejšemu, mi pa bomo raje rekli najizkušenejšemu Svoljšku. Bratina je zanesljivo premagal Terziča. Terzič je eden tistih igralcev, ki bi jim več prijav v C-kategoriji prineslo precej bolj izenačene dvoboje. Kljub temu se bori, uživa in iz turnirja v turnir kaže napredek. V tretjem predkrogu sta se pomerila dva novinca na našem touru. Tuta Klašnja je premagal Leanzo in s tem zabeležil svojo prvo turnirsko zmago. Med šestnajsterico smo nato spremljali naslednje zgodbe. Kosec je premagal Svoljška, Marinčič je napredoval po odjavi igralca, ki svoje odsotnosti ni pravočasno sporočil – ampak gremo dalje. Vedno boljši in s servisom vse zanesljivejši Kranjec je po maratonu ugnal Vošnjaka. Bratina, ki s svojo tehnično popolnostjo tako na igrišču kot za računalnikom niza vedno boljše rezultate, je premagal Vojeta. Tuta Klašnja se je nato ponovno pomeril z novincem, vendar je bil tokrat manj uspešen. Čeprav – »novinec« niti ni pravi izraz. Na drugi strani je stal Boštjan Virant, eden redkih igralcev letošnjega turnirja, ki je bil na Savskem slamu prisoten že leta 2017. Takrat je bil, recimo temu, predvsem prisoten; danes pa je že pravi in vedno boljši teniški igralec. In prav takšne zgodbe lepo povezujejo Savski slam iz leta 2017 z Ljubljanskim Slamom 2026. Galipon se je trudil, vendar proti Mikoliču ni našel poti do gema. Kerin je premagal Mraka, ki mu je po hitrem začetku in vodstvu nekoliko pošla sapa. Kostelec, še en novinec na touru, pa je moral lopar položiti pred Palnikovom.
Četrtfinalni rezultati so bili: Kosec – Marinčič 9:4, Bratina – Kranjec 9:6, Virant – Mikolič 9:1 in Palnikov – Kerin 9:1.
V prvem polfinalu je Kosec premagal Bratino z 9:7. Kosec se je – ne vem, ali se je tega v tistem trenutku sploh zavedal – boril tudi za uvrstitev na Masters. Bratina je dal vse od sebe, vendar je bila to že njegova četrta tekma dneva in prav veliko ni manjkalo do presenečenja.
Presenečen pa bo zagotovo Kosec, saj si je prav s to zmago zagotovil uvrstitev na Masters. To je verjetno ena lepših zgodb zadnjega slama: osem najboljših se ni odločilo že prej, ampak šele na igrišču zadnjega turnirja. V drugem polfinalu je Palnikov premagal Viranta z 9:4. Dolge točke, veliko izmenjav in morda nekaj več tekmovalnih izkušenj na strani Palnikova. Pohvaliti pa moramo Viranta, ki je s svojo igro popestril dogajanje na igriščih, s svojo družabnostjo pa poskrbel, da so se tudi novinci zelo hitro vključili v že tradicionalno prijetno dogajanje v savski senci ob igriščih.
Finale B: Kosec – Palnikov
V finalu sta se pomerila Kosec in Palnikov. Palnikov je zmagal z 9:4, vendar zmaga nikakor ni bila lahka. Po tekmi sta bila oba izmučena. No, saj so bili fantje po takšnem turnirskem dnevu in izenačeni konkurenci povsem upravičeno utrujeni. Rezultati marsikdaj ne pokažejo, koliko dela je bilo potrebnega za posamezno zmago. Konkurenca ne pusti dihati in za vsako zmago je treba dati svoj maksimum.
TOLAŽILNI B – ALI KO PADE MRAK NA OČI
Enako so svoj maksimum dajali tudi v tolažilnem B-turnirju. No, šel sem pogledat – nekateri so šli celo preko svojega maksimuma, nekaterim pa je dobesedno padel mrak na oči. B-turnirja tokrat zagotovo ni dobila kondicija, včasih pa so dovolj tudi izkušnje. Iztok Mrak, povratnik na igrišča po štirimesečni pavzi od singel tekem, je pokoril celotno konkurenco. Do finala je premagal Galipona, Vošnjaka in Oršoša. V finalu ga je čakal Kostelec, ki se je do tja prebil prek Svoljška in Vojeta ter Mraka pričakal nekoliko bolj svežega – če se temu po toliko odigranih tekmah sploh še lahko reče svežina. Mrak je na igrišču izgledal precej izčrpan in zelo blizu svojih skrajnih zmogljivosti, vendar se ni predal. Morda se je – upam si to napisati in nikakor ne želim biti pokroviteljski, temveč zgolj opisujem situacijo – Markotu celo nekoliko zasmilil. Ampak naj to ostane le ugibanje. Mrak je zmagal s 6:4.
NASVIDENJE NA MASTERSU
Ob koncu naj čestitam vsem igralcem in se vam zahvalim za full kul sezono, fair play in dobro vzdušje na vseh štirih slamih. Posebna vrednost letošnje sezone ni samo v rezultatih. Vidimo igralce, ki so bili zraven že leta 2017, igralce, ki so se pridružili letos, in igralce iz vedno širšega dela Slovenije. Skoraj tri četrtine udeležencev sicer prihaja iz Ljubljane, toda več kot vsak četrti prihaja od drugod. In potem imamo še Pariz. To je lep dokaz, da se zgodba Ljubljanskega Slama počasi širi daleč preko meja mesta. Vse vas vabimo na Masters oziroma zaključni družabni turnir 17. 10. 2026 v Milleniumu, ki se bo začel v popoldanskih urah. Prijave bodo odprte na tej spletni strani, zato spremljajte in se pravočasno prijavite: www.tenis-rekreacija.si.
Prav tako vse vabimo k igranju zimskih teniških lig. Nekaj informacij je že objavljenih, do konca tedna pa sledi še razpis za ligo posameznikov na pesku – torej ne samo za lige v Milleniumu.
Naj se tenis igra. 🎾