Vreme je bilo morda malce prevroče za celodnevno igranje, a tako izkušene teniške mačke, ki so se kljub poletnemu času, ki je malce ohromil število prijav, prijavili na slam, to ni preveč motilo. Namreč, že pred začetkom smo se dogovorili, da so dovoljene pavze med igro in da si lahko igralci vzamejo malce več časa za oddih oziroma se med tekmo tudi za kakšno minutko dlje zadržijo v senci. V prvem in drugem kolu, ko se je termometer ustavil na zmernih 25 stopinj, teh težav še ni bilo in tekmovanje je potekalo zelo tekoče.
Sistem turnirja smo prilagodili predvsem z namenom, da bolj kot samo tekmovanje, ki ga seveda nismo postavili na stranski tir, v ospredje postavimo igranje, tako da se vsi prijavljeni dodobra naigrajo. In res je bilo tako, kasneje je bilo igranja celo preveč in nekateri so se odločili, da tekmo odigrajo raje kot na igrišču kar v senci starega drevesa. Edina težava je bila, kdo bo poraženec in kdo mora po nenapisanem teniškem pravilu po tekmi dati za pivo. Težavo smo rešili tako, da sta za pivo dala oba.
Preglejmo še malo rezultate in dramo, ki se je odvijala v nepopustljivem finalu, do katerega je vodila krajša pot, a nič kaj lažja, kot smo tega vajeni na turnirjih z večjim številom igralcev.
V prvem kolu smo spočili nosilce Mikačo, Lapa, Freliha in Fliska, ki so na turnir prišli malce kasneje. Prvi so na igrišče stopili Ademovič proti Šavu – zmagovalec Ademovič, Gibičar proti Zorku – zmagovalec Gibičar, Mrak proti Svoljšaku – zmagovalec Mrak ter Brinovec proti Omeroviču – zmagovalec Omerovič. Drugo kolo, ki je bilo takorekoč že četrtfinale, sta otvorila Mikača in Ademovič – zmagovalec Mikača, Lap in Gibičar – zmagovalec Lap, Frelih in Mrak – zmagovalec Frelih ter Flisek in Omerovič – zmagovalec Flisek.
Omenimo, da je Flisek igralec, ki teniške tekme včasih, no kar pogosto, vzame kot maraton, saj na igrišču preživi veliko časa, točke so dolge in posledično porabi veliko moči ter se utrudi. Pogosto je ta njegov maraton uspešen, ne pa vedno. Sploh takrat, ko naleti na vrhunsko pripravljenega nasprotnika, kateremu se vsakodnevni trening pozna in napreduje iz tekme v tekmo, iz turnirja v turnir ter s seboj na turnir prinese še dobro dnevno formo. Tako je bilo danes, ko je v polfinalu prekrižal loparje s Frelihom in tekmo pri rezultatu 3:5 po 89 minutah preventivno pred poškodbami mišic in izčrpanosti predal.
V drugem polfinalu sta se pomerila dva elitna ligaša Ljubljanske lige, ki pa med seboj še nista igrala. Mikača Goran, ki je tudi eden višje uvrščenih Slovencev na ITF lestvici, in Lap Jan, igralec, ki je prehodil trnovo pot od amaterskega igralca do odličnega rekreativnega igralca ter na tej poti porezal krila kar nekaj visokoletečim tenisačem. Ali je na tej poti “uničil” življenje tudi kakšni oboževalki, pa uredništvu ni znano. V tekmi preobratov je bil tokrat boljši Lap in skočil v finale. Bolje skok v finale kot v zakon, se je slišalo med publiko.
Finale, ki je potekal, ko je bila zemlja močno segreta, je bolje začel Frelih, a ga je Lap ujel pri rezultatu 4:4, nato je Frelih spet pobegnil na 8:4. Po osvežitvenem odmoru, ki je veliko bolje del Lapu, se je ta vrnil na 8:8 in skoraj uprizoril preobrat, a mu je malo zmanjkalo. Frelih, ki se mu izkušnje na tekmovanjih in udejstvovanje na Ljubljanskih slamih pozna, je unovčil pridobljene izkušnje, se v tie-breaku zbral in sfokusiral na tekmo ter dogajanje na igrišču in dobil odločilni tie-break ter osvojil turnir.
Vsi utrujeni, a veseli, smo se podružili v senci in pred podelitvijo izžrebali še nekaj praktičnih nagrad za vsakogar prisotnega. Najbolj srečen je bil Iztok Mrak, ki je bil izžreban za glavno nagrado – nahrbtnik Babolat. Takoj za njim je bil naključne nagrade iz škatle srečelova vesel Mikača Goran, ki je domov odšel z volneno kapo. Ali jo je imel “nabito na čelado” na poti domov v avtu, pa ne bomo ugibali, vemo pa, da ga na dopustu ne bo zeblo.
Zahvaljujemo se vsem udeležencem ter Športu Ljubljana za pomoč pri organizaciji. Vabimo vas že na naslednji turnir Ljubljanskega slama, ki bo 31. 8. 2024 v Tivoliju. Prijave bodo odprte kmalu.