Gledali smo v nebo ….
…zvezde pa so bile na igrišču.
Na 3. Ljubljanskem slamu smo zabeležili lepo številko prijavljenih. Predvsem nas veseli, da se glas o turnirju širi okoli in da se je razvedelo, da se na turnirju vsak naigra, ne glede na nivo znanja, ki ga prijavljeni igralec prinese s sabo. Zagotovo pa domov odnese dobro voljo, nove izkušnje in nova prijateljstva, da o prelepi majčki za vsakega udeleženca sploh ne govorimo.
Gledali smo v nebo, doktorirali iz vremenske slike in napovedi, a je vreme zdržalo. Se pred finalom je ponovno sonce posijalo in dodalo kanček svoje topline na vrhunski turnir. Pa začnemo na začetku in ne moremo mimo, da ne omenimo tudi prijave iz Nemčije in Avstralije. Iz Nemčije prihaja Markus, ki je v Ljubljani na dopustu in je naključno izvedel za turnir. Markus je bil nad turnirjem navdušen in kot pravi smo/sem bil bolj natančen, kot so tega vajeni v Nemčiji. Da na tako dobrem turnirju še ni bil, da je navdušen na vrečko presenečenja in ta takih stvari v Nemčiji niso vajeni. Tam samo plačaš, pa še to mnogo več in odigraš ter nikome ništa. Drugi »tujec« pa je bil v Avstraliji živeči Slovenec in znanec teniških igrišč Frčej Florjan. Na turnirju smo pogrešali Prlino, ki s svojo voljo do tenisa in tekmovanja turnirju vedno prida tisti pravi čar, prav tako pa smo pogrešali nekaj dopustnikov ter zmagovalca 2. slama Karas Jorga. Ali ni imel časa ali pa se ja samo zavestno odločil, da o zagotovo na mastersu v septembru uvrščen med prvih osem oz. v A skupino MASTERSA.
Boji v 1. kolu so se začeli, štirje nosilci ter zaradi poznih odjav nekaterih igralcev so bili v prvem kolu prosti, medtem ko so se drugi že v 1. krogu morali potruditi za napredovanje. Tekme so bile zanimive ne glede na pogled rezultatov. Enako je bilo tudi v 2. krogu, kjer so nekateri igralci podlegi pod pritiskom in željo po uspehu ter doživeli manjšo krizo v stilu kolesarja Pogačarja.
Sledilo je četrtfinale, kjer sta se pomerila Komar in Frelih. Stavničarji na tribuni so rekli, da bo lahka tekma. A kaj kmalu so si grizli nohte in čakali, da bo Komarju le uspelo narediti break proti vedno boljšemu Frelihu, ki trenira in je vedno boljši, le še bekend postane bolj prodorni, pa bo že zelo zelo blizu.
V drugem četrtfinalu sta se pomerila Šav in Frčej – Šav utrujen še po prejšnji tekmi, ki jo je zaključil v tiebraku – ni popuščal, a le naletel na vrhunsko pripravljenega Frčeja. Končni rezultat je kar malce presenečenje saj je iz tribune kazalo na bolj izenačeno tekmo. Tretje četrtfinale je Bator premagal Debelaka, ki je občutil kako je igrati proti amaterskemu profesionalcu. V zadnjem četrtfinalu je slavil Glavič, po rezultatu sodeče gladko, a se mi zdi da je Langerholz želel preveč v tem dnevu, ko ni bila njegova noč. Polfinalni pari so bili »starčka« Komar in Frčej ter mladinca Bator in Glavič. Frčej ni našel pipsa za Komarja in je po sicer nekaj zanimivih točkah le moral priznati premoč odlično pripravljenemu Komarju, kateri bi lahko igral in igral in igral. Bator pa je Glaviču brezplačno odrecitiral teniško poezijo ter mu kljub porazu vliv veliko elana za nadaljevanje sezone, treninge in teniško razmišljanje. Pred finalom še skočimo v tolažilni del turnirja, kjer smo bili priča pravi teniški eksibiciji Amona, ki je na igrišču 5. v zanimivem dvoboju pokazal kako se vihtni lopar. Udarci za hrbtom, med nogami, celo spodleteli poizkus udarca z ročajem so na prizorišču dvigovali dobro razpoloženje in publika je bila zelo bučna. Sam sicer nisem popolnoma prepričan ali so šli mimo Amonovi zvesti navijači v haljah, s pikami nasredi čela ter bobnom ter peli Aaaamonnn Amon ..ooo Amon Amoonnn ali se je slišal le aplavz navdušenja številčne publike med katero smo opazili »tastarga« Kadivnika, Joleta in Lopatiča pa še bi lahko našteli nekatera imena. V tolažilni skupini pa smo bili priča tudi drami med Haukom in Grabovcem ter drugi par malce manj napeto tekmo med Dolencom in Kolarjem. Omenimo in pohvalimo še Kolarja, ki je eden bolj simpatičih teniških igralcev ne sam v Ljubljanskem ampak kar Slovenskem rekreativnem touru in vsekakor njegovo udelžba govori sama zase oz. jaz jo slišim – to je turnir na katerega se splača priti. V finale tolažilne napredujeta Gabrovec in Dolenc – prva dila Škofjeloke. Kraja iz katega vidimo igralce, ki se slikajo s pokali in čipkami a na kak resen turnir ne pridejo –a ne Nejc Ziherl. Čakamo te. No čakamo te v glavnem delu turnirja ne v tolažilni skupini. V glavnem delu turnirja pa sta v finalu nastopila dva »superligaša« stara znanca teniške karavane vse od Fužin, pol skok mim Žal, do Tivolija – teniškega srca Ljubljane. Ko sem napisal stara znanca ..no en je star ,drug je pa znanec a oba znalca in poštena tekmovalca. Filippppp Batorrrrrrr in Tone Komarrrrrr.
Za Komarja drugi finale v seriji Ljubljanski slam , za Filipa pa prvi turnir in takoj finale. Če bi napisal, da sta finale odigrala na dva dobljena seta mi morda nihče ne bi vrjel zato smo v tabelo napisali 9:8 za Batorja. Batorju smo čestitali podelili nagrado ter mu dovolili, da je častil rudno kot se za zmagovalca tudi spodobi. Sam turnir nam je kljub slabi napovedi uspelo pripeljati pod streho, brez strehe. Vse borbe so se zaključile na igrišču in ob prijetni debati po končanem turnirju. Se vidimo v septembru. Naj se tenis igra.
