Masters 2025 in pregled leta 2025

18.10.2025 je bil datum, ko se je igral Masters Ljubljanskega slama 2025. Na njem je nastopilo osem najbolje uvrščenih na celoletni skupni lestvici, sestavljeni iz štirih turnirjev, ki so se odigrali v letu 2025. Seveda bomo z vami tudi v letu 2026, kjer se bomo potrudili, da bomo zagotovo enako dobri oz. še boljši. Priprave so se že začele in zagotavljamo, da se bo splačalo prijaviti in igrati, se družiti in tekmovati, spoznavati nove teniške prijatelje in si ogledati veliko dobrih tekem ter počakati na finale, kjer že tradicionalno izžrebamo nekaj lepih nagrad med vsemi igralci in igralkami, ki navijajo za finaliste.

Pa se za nekaj trenutkov ozrimo še v leto 2025.

Na prvem slamu v Tivoliju je slavil – Grašič Damjan, ki je v napetem finalu A turnirja premagal Selaka Samota z 9 : 7. V tolažilnem A finalu je zmagal Grabovac pred Blazino. V glavnem turnirju B kategorije je Škorc premagal Grgiča, v tolažilnem B turnirju pa je bil Škof boljši od Kosca.

Na drugem turnirju v TC Svoboda je v A turnirju, ki je bil zaradi malce manj prijav iz sistema izpadanja prilagojen oz. se je igral po sistemu dvojne eliminacije – vse zato, da se, kot se zelo trudimo, vsem igralcem zagotovi dovolj igranja na dan turnirja – zmagal Mikača, ki je v finalu premagal Dolinška. V glavnem B turnirju, ki je bil dobro zaseden, pa je slavil Burja pred Kavčičem, v tolažilnem B turnirju pa je svojo prvo turnirsko zmago dosegel Choucair, ki je v še vedno vročem poletnem popoldnevu ugnal Završka.

Tretji turnir leta 2025, ki naj bi bil prvotno v TC Slovan, a smo ga zaradi dežja prestavili v dvorano Millenium, kjer je v A turnirju slavil Burja, ki je v finalu premagal Grgiča, v tolažilnem turnirju A pa zmaga za Blazino nad Hribarjem. V B turnirju, kjer razlike med A in B kakovostjo niso ne vem kako različne in se igra dober tenis, je v glavnem delu zmagal Noč Anže pred Choucairjem, ki je opravičil dobro formo in pokazal svoj napredek v tenisu. V tolažilnem B finalu pa zmaga Starca nad Kitičem Mariom.

Še četrti turnir v seriji in vsi so prišli z računalniki ter računali, koga in koliko morajo zmagati. Ali imajo še šanse priti med prvih osem in s tem na veliki Masters. Če jaz premagam tega, pa on izgubi s tistim. No, kot velja pri tenisu v tovrstnih lestvicah – tisti, ki zmaguje, ne rabi znati matematike, medtem ko tistemu, ki ni dosegel dovolj točk, ne pomaga niti doktorat. A ravno to je zanimivo, ravno zato se splača priti na vse turnirje, saj je nastop na prestižnem Mastersu zelo mikavna stvar.

Četrti turnir – nekaj napetosti že na začetku, a finale v fair playu in pravem teniškem vzdušju, ki bi bil še boljši, če bi bil turnir izpeljan v Tivoliju, a nam je zopet zagodel dež in zato smo spet igrali v Milleniumu.

Eni so igrali, drugi pa zmagovali. A turnir je osvojil Mikača in v finalu premagal starega znanca Dolinška. V tolažilnem A turnirju je slavil Škof pred Samcem. V B finalu pa je Kosec premagal Noča Anžeta, v tolažilnem B pa zmaga Kavčiča pred Slovnikom, za katerega je bil to prvi turnir Ljubljanskega slama, a je ugotovil, da se imamo lepo, da se igra enakovreden tenis, a da je še boljša družba, in poln dobrih vtisov obljubil, da se že vidimo. Na Masters se ni uvrstil, a je rekel, da bo pridno treniral in svoj napredek pokazal v letu 2026.

Pred nami pa je bil še Masters, ki se, lahko rečemo, že tradicionalno organizira v sredini oktobra v dvorani Millenium, kjer na isti dan poteka »dan slovenskega rekreativnega tenisa«, kjer se organizira šampanjc turnir za vse rekreativne tenisače, glavnino pa tvorijo igralci Ljubljanske teniške lige, saj se na ta dan podeli tudi nagrade za najboljše v poletni sezoni. Torej en pravi mali rekreativni praznik tenisa v organizaciji Tenis rekreacije.

Masters 2025 je potekal po formatu, da smo igralce razdelili – na podlagi naključnega žreba – v dve skupini. Pa recimo modro skupino in rdečo skupino, kjer se je vsak igralec pomeril z vsakim, v polfinale pa napredujeta prva dva iz skupine. To je bilo sicer manjše presenečenje, saj so pričakovali, da bo sistem tak, kjer se bo 1 pomeril z osmim, drugi s sedmim in tako naprej. A včasih je potrebno pričakovati nepričakovano in odpreti možnost tudi ostalim ter tekmovanje narediti nepredvidljivo in s tem, kakor se je izkazalo, ne samo gledalcem, temveč tudi igralcem bolj zanimivo.

Vseh osem finalistov je ob prihodu že pričakala nagrada za uvrstitev med najboljših osem, nato pa je sledil boj.

V modri skupini so igrali Burja, Dolinšek, Grgič in Hribar – v polfinale sta se uvrstila Burja in Dolinšek.
V rdeči skupini pa so igrali Mikača, Omerovič, Samec in Blazina – v polfinale sta se uvrstila Mikača in Omerovič.

O tem, da so bili dvoboji izenačeni, seveda ne gre izgubljati besed, le omenimo, in tisti, ki tenis igrajo, vedo, da je bil sistem igranja v predtekmovanju narejen tako, da je bilo potrebno zmagati dva tie-breaka do 7. To pa pomeni, da se lahko kaj hitro kaj zalomi oz. na koncu odločajo živci.

Finale stage – kot se rado reče. Polfinalna para Burja in Omerovič ter drugi par Mikača in Dolinšek – tako zanimivo, da nismo mogli dati igralcev igrati istočasno na igrišče. Prva sta se pomerila Burja in Omerovič. V napetem dvoboju, polnem preobratov, zanimivih točk in doživetih reakcij, je slavil Omerovič. Izkušnje in navajenost igrati pred tako množico so naredile svoje.

V drugem polfinalu, kjer je bilo veliko pozitivnega zbadanja oz. bolj opisno »prcanja« že preden se je stopilo na igrišče, sta igrala Mikača in Dolinšek – oba se poznata, oba imata za nasprotnika izdelane taktične zamisli, oba vesta, da ne smeta popustiti niti za sekundo in da mora biti fokus ves čas prisoten. Tokrat zmaga za Mikačo z identičnim rezultatom kakor v prvem polfinalu 6 : 4.

Sledi še finale – težko pričakovana tekma – smo hoteli že začeti, pa smo morali počakati še na avtobus navijačev Omeroviča, ki ima za sabo precejšnjo bazo navijačev, ki radi gledajo njegove tekme in se veselijo, no, kdaj pa tudi žalostijo skupaj z njim. Tokrat je Omerovič zmagal le na tribuni. Na igrišču pa smo gledali enosmerni promet. Mikača je briljiral in igral odlično in ko smo ob rezultatu 6 : 1 že mislili, da je konec (igralo se je do 9), se je nepopustljivi Omerovič na krilih, ne vem koga, saj so navijači že vrgli puške v koruzo (namreč na vratih je le tabla, ki prepoveduje vnos pištol, tako da so imeli puške s sabo), vrnil v igro. Omerovič je našel svojo super moč in se začel nevarno bližati in kar naenkrat spet bučno na tribunah – ej, sedem sedem je – uuuu. A to je bilo tudi vse. Zmaga Mikače 9 : 7 in veliko slavje se je lahko začelo.

Sledila je še podelitev prehodnega pokala in nagrad, ki so jih prispevali naši podporniki.

Bon za celotni tretma Energijske klinike je prejel skupni zmagovalec, gledano le seštevek vseh štirih slamov – Toni Dolinšek.

Bone za napenjanje loparjev ter nahrbtnik Babolat sta prejela oba finalista Mastersa, zmagovalca pa smo dodatno pocrkljali z vrhunsko penino Rusalka Vines, s katero smo se tudi zahvalili ekipi Energijske klinike.

Med vsemi smo izžrebali še precej praktičnih nagrad, masaže hiše To-me, majice Chip Tuning, bone podjetja Withcar, tako da je skoraj čisto vsak, ki se je udeležil Mastersa in šampanjc turnirja ob »dnevu rekreativnega tenisa«, odšel domov zadovoljen in prav vsakega sem prijetno pozdravil v upanju, da bomo v sezoni 2026 tudi skupaj »ušpičili kakšno dobro teniško«.

Za konec pa le še to. Naj se tenis igra. Hvala.