Tie-break je čuden del teniške tekme. Do njega lahko igraš dobro, samozavestno in brez večjih težav, potem pa se v nekaj minutah vse spremeni.
Pri meni se pogosto zgodi isto. Namesto da bi nadaljeval igro, s katero sem prišel do tie-breaka, začnem razmišljati o rezultatu. Ne igram več točke, ampak razmišljam, kaj bo, če izgubim naslednjo. Nenadoma je vsak udarec pomembnejši, vsaka napaka večja in nasprotnik na drugi strani mreže deluje boljši, kot je bil pet minut prej.
Morda problem sploh ni v tie-breaku. Morda samo pokaže, kako dobro znaš ostati pri svoji igri, ko je rezultat najbolj pomemben.
Naslednjič bom poskusil nekaj zelo preprostega: ne bom igral tie-breaka do sedmih točk. Igral bom samo naslednjo točko.
Če bo pomagalo, sporočim. Če ne bo, bom imel vsaj novo temo za Teniška razmišljanja. 🙂