Ko se prijavimo v rekreativno teniško ligo, običajno razmišljamo o sebi. Več bomo igrali, spoznali nove nasprotnike, preverili svoje znanje in morda izboljšali kakšen udarec. Vse to so odlični razlogi za prijavo. S prijavo pa postanemo tudi del skupine, v kateri drugi igralci računajo na nas. Vsaka ligaška tekma potrebuje dva človeka. Ko je ne odigramo, tako manjka tekma tudi nekomu drugemu.
Rekreativna liga seveda živi ob službi, družini in drugih obveznostih. Pridejo poškodbe, bolezni, nepredvidene težave in obdobja, ko tenis preprosto ne more biti na prvem mestu. To je razumljivo. Od nikogar ne pričakujemo, da bo igral poškodovan ali zaradi tekme zanemaril pomembne življenjske stvari. Pričakujemo pa, da bo povedal, kako je z njim.
»Ta teden ne morem, lahko pa naslednji torek ali četrtek« je za dogovarjanje veliko vrednejši odgovor kot tišina.
Tudi sporočilo »žal letos ne bom mogel nadaljevati« drugim omogoči, da vedo, pri čem so. Brez odgovora ostanejo vprašanja: naj še počakam, naj ponovno pišem, naj pustim termin prost ali poiščem drugega nasprotnika? Za vsakim takim sporočilom je nekdo, ki prav tako usklajuje svoj čas. Morda je prestavil trening, uredil varstvo ali si rezerviral prost večer. Njegov čas je enako dragocen kot naš. Zato odnos do lige pokažemo že pred prihodom na igrišče. S tem, da odgovorimo, tudi sami predlagamo termin in se držimo dogovora. Dogovarjanje lažje steče, če pobudo prevzameta oba. Če ponujeni termini ne ustrezajo, pomagamo poiskati druge. Pomembno je tudi, da tekme igramo sproti. Ko jih večino pustimo za zadnje tedne, mora naš nenadni prosti čas sovpadati s prostim časom vseh preostalih nasprotnikov. Takrat lahko že en deževen konec tedna ali manjša poškodba podre načrt, ki se je še pred kratkim zdel izvedljiv. Posebno vprašanje pa je, kaj se zgodi, ko ugotovimo, da letos ne bomo med najboljšimi. Je takrat še vredno odigrati preostale tekme?
Seveda. Za nas je morda vprašanje uvrstitve že rešeno, za nasprotnika pa še ni. Morda se bori za napredovanje, obstanek ali svojo prvo zmago. Morda se je prijavil predvsem zato, da bi odigral vse tekme in pridobil izkušnje. Njegov razlog za igranje ostaja pomemben tudi takrat, ko je naše začetno navdušenje nekoliko popustilo. Če nekdo odigra tekme le z delom skupine, preostalih pa brez pojasnila ne želi več igrati, lahko vpliva tudi na končno razvrstitev. Nekateri so z njim dobili priložnost igrati, drugi je niso. Organizator lahko posledice ureja s pravili, vendar noben popravek lestvice ne nadomesti tenisa, ki ga je nekdo pričakoval.
Plačana prijavnina nam zagotovi sodelovanje v ligi. Za dobro sezono pa moramo svoj del prispevati tudi igralci.
Z odzivnostjo, pripravljenostjo na dogovor in poštenim trudom na igrišču. Resno sodelovati v rekreativni ligi ne zahteva vrhunskega teniškega znanja. Tudi igralec, ki izgubi vse tekme, je lahko odličen član lige: dosegljiv, zanesljiv, prijeten in pripravljen igrati do konca. Takšni ljudje ustvarjajo okolje, v katero se radi vračamo.
Hvala zato vsem, ki odgovarjate, predlagate termine, iščete rešitve in odigrate tudi tiste tekme, ki vam ne morejo več prinesti pokala. Vaš prispevek se na lestvici ne vidi vedno, na igriščih pa se zelo pozna.
Ko se prijavimo v ligo, nekdo na drugi strani mreže računa na nas.
Poskusimo biti igralec, s katerim bi tudi sami želeli igrati.
Naj se tenis igra.