Pa to je noro – bi rekel Hugo, ko bi videl, kakšen dan za tenis se je naredil. Organizatorji so že znali izbrati pravi dan in skupaj s Športom Ljubljana pripravili igrišča tako za pickleball kot tenis, žal pa interesa za padel turnir, ki bi zaokrožil ta dogodek, ni bilo. Pa sem mislil, da je padel popularen šport. No, Vladu je uspelo na pickleball privabiti lepo število igralcev in turnir organizirati v več kategorijah ter povabiti tudi igralce in igralke iz tujine. Videti so bili super zadovoljni in polni energije. Opazil pa sem tudi, da Italijani domov zagotovo niso odšli žejni. Tako kot vsi udeleženci dneva niso ostali lačni, saj je za zelo okusen obrok poskrbel Super Hrust – kamionček, parkiran ob igriščih Savskega naselja pri vhodu v bivši CPL. Pripravil je tudi odojka izpod peke, ki pa ga žal prej ni reklamiral. Zakaj ga ni? Izvedeli smo, ko smo ga poskusili – tako dobra stvar ne potrebuje reklame. Priporočamo in se Super Hrustu zahvaljujemo.
Mi pa gremo na teniški turnir dvojic. Turnirji fiksnih parov so redki in sam sem pričakoval večje število prijavljenih ekip. Kaj je botrovalo temu, da turnir ni bil bolj obiskan, ne vem in tudi ne bomo ugibali, zato bomo raje misli in energijo usmerili v prihodnost ter vas povabili na turnir naslednje leto. Še prej pa bomo povedali, kako dobro smo se imeli, kako smo igrali in kdo je domov odnesel nagrado za prvo mesto, ki jo je prispeval Šport Ljubljana, kdo nagrado za drugo mesto, ki jo je prispeval WithCar, ter kdo nagrado za tretje mesto, ki jo je prispeval Protenis.
Kot rečeno, super vreme za tenis. Zbrali smo se ob 10. uri in malce leno stopili na igrišča. Prijavljene ekipe tako pri ženskah kot pri moških smo na žrebu v četrtek razdelili v dve skupini po tri, tako da je vsaka ekipa v skupinskem delu odigrala dve tekmi. V polfinale sta napredovali prvi dve iz vsake skupine ter se nato pomerili prvouvrščena z drugouvrščeno oziroma obratno.
V moškem delu sta za las oziroma šop las v prvi skupini izpadla Tertnik in Kranjec, napredovali pa sta dvojici Marjanovič/Marjanovič ter Privšek/Senčar. V drugi skupini sta Hočevar/Vukšinič, utrujena od dolgega petka, žal izgubila obe tekmi, a pokazala izreden napredek v tenisu ter iz točke v točko bolj usklajeno igrala in vršila pritisk na nasprotnike. Vseeno je bilo malce premalo za uvrstitev naprej. Iz druge skupine sta se v polfinale uvrstili dvojici Marinič/Rener ter Gega/Dziamko.
Tako smo v polfinalu videli dvoboj Gega/Dziamko proti Marjanovič/Marjanovič. Zmagala je bratska naveza z rezultatom 9:3, v drugem polfinalu pa sta specialista za single Senčar/Privšek z enakim rezultatom premagala dvojico Marinič/Rener. Rezultati bi morda nakazovali, da tekme niso bile napete, a naj kot gledalec povem, da temu sploh ni bilo tako. Prav tako je bil finale med Marjanovič/Marjanovič in Senčar/Privšek zanimiv teniški dogodek, z nekaj odličnimi potezami, natančnimi passingi in drznimi potezami. Izkušnje, pridobljene v igri dvojic, pa so se vendarle malce poznale in z rezultatom 9:3 sta slavila Marjanoviča. Tretje mesto sta osvojila Marinič/Rener.
V ženskem delu turnirja je bilo število ekip enako. Pa da ne bomo samo hvalili – naj povem, da smo pričakovali več prijavljenih. Naj se ne razumemo narobe, toda nekako sam ne razumem tega problemčka in, saj ne vem, kako se reče – taktiziranja, izmikanja, neželje po igranju v stilu: če so se te prijavile, se pa mi ne bomo itd. Glede na slišano – pa nič slabega ni bilo rečeno o nobeni, saj smo debatirali na splošno – je bilo vprašanje predvsem, kaj narediti, da bi se pri ženskah, pustimo tokrat ob strani moški turnir, kjer je bilo prav tako (pre)malo ekip, število udeleženk na turnirjih povečalo. Tudi obljubljeno darilce v obliki parfumčka Istanbul, ki ga je za dekleta podaril Atelier Rebul, ni prepričalo drugih deklet k prijavi. A nič ne de – tenis zagotovo ni trpel.
Že v skupini so bile napete tekme in v kakšni tekmi je milimeterček odločil o rezultatu, zato bi bilo kaj hitro lahko drugače. Seveda naj ne pozabim pohvaliti oblačil vseh deklet, ki so bila v stilu in so se ujemala, tako da so se ekipe že na daleč prepoznale. A tokrat sta bili modni zmagovalki Pavlova in Slemzina, ki sta poleg zmage na teniški modni brvi pokazali, da se nikogar ne bojita in da je turnir namenjen vsem, da se vsi naigrajo, dobijo nekaj prepotrebnih izkušenj ter spoznajo, da je trening nekaj drugega kot tekma. Čestitke za borbo in končno šesto mesto. Pa gremo na pregled skupin.
V prvi skupini so se v medsebojnih tekmah pomerile dvojice Palandačič/Tomažič, Belič/Sodnik in že omenjeni Slemzina/Pavlova. Iz skupine sta napredovali dvojici Palandačič/Tomažič in Belič/Sodnik, ki sta bili v skupinskem delu zmagovalki medsebojnega obračuna.
V drugi skupini so se pomerile še bolj izenačene ekipe Kristan/Frelih, Miholič/Ivanova in Dolenc/Krušnik. Malce športne sreče je zmanjkalo dvojici Dolenc/Krušnik, ki sta izgubili obe tekmi, a obe sila na tesno in kaj hitro bi bilo lahko drugače. Naprej iz skupine sta napredovali Kristan/Frelih in Miholič/Ivanova. Kristan/Frelih sta bili zmagovalki te tesne skupine, saj sta v medsebojnem dvoboju slavili z 9:7.
In že je bil pred nami polfinale, kjer smo gledali dvoboj Kristan/Frelih proti Palandačič/Tomažič in drugi dvoboj Miholič/Ivanova proti Belič/Sodnik. Karmen in Tinka sta bili očitno malce utrujeni in sta morali priznati poraz Tei in Žani, medtem ko smo v drugem polfinalu spremljali maratonski derbi, v katerem sta šele po tie-breaku slavili Vesna in Ana.
Sledil je dvoboj za tretje mesto, kjer pa sta bili Tina in Yulia preveč utrujeni ter po tesnem porazu premalo zbrani, da bi se lahko še bolj na tesno uprli dvojici Karmen in Tinka.
Po kar precej igranja – punce so rekle, da je sicer super, da se toliko igra, a bi bila morda kakšna tekma manj in kakšen kozarček več tudi čisto v redu – je sledil finale. V njem pa gledalci, razen tistih, ki so šteli točke, nikakor nismo znali ugotoviti, katera dvojica je v prednosti. Rezultat na koncu je pokazal, da bi pravilno napovedali tisti, ki bi stavili na Vesno Belič in Ano Sodnik. Z rezultatom 9:6 sta morali Tea in Žana stisniti roko zmagovalkama, a se mi zdi, da sem v očeh videl tisto pravo tekmovalnost in željo po športnem maščevanju.
Če ne prej, pa naslednje leto. Naj bo to tudi poziv ostalim, da je tenis oziroma kakršnokoli športno tekmovanje priložnost za dobro voljo, prave napete in borbene tekme, ob strani pa tudi za prijetno druženje. Za druge stvari, ki sodijo v neke druge, bolj mračne zgodbe, tukaj ni prostora.
Na koncu se zahvalimo še Športu Ljubljana za pomoč pri organizaciji ter nagradi za prvi mesti, podjetju WithCar za podporo in nagradi za drugi mesti ter našemu, lahko rečemo, stalnemu spremljevalcu, trgovini Protenis, ki je podarila nagradi za tretji mesti. In naj se na koncu poslovimo ter vsem zaželimo prijetno zimsko sezono – seveda najbolje kar v eni od naših zimskih lig – ter zaključimo z vzklikom: Naj se tenis, tudi pozimi, igra!
Hvala.